Pridelovanje konoplje

Konoplja uspeva v podobnih rastnih razmerah kot koruza. Najbolj optimalna so globoka, zračna in srednje težka tla, s pH-jem okoli nevtralnega (okoli 6-7). Slabše uspeva v težkih, hladnih tleh, kakor tudi v plitvih, peščenih in kislih tleh. Navadna konoplja dobro uspeva tudi na nadmorskih višinah nad tisoč metrov.

Klimatske razmere v katerih uspeva navadna konoplja

Optimalna temperatura za kaljenje semena je 20°C. Ko seme vzklije, prenesejo mlade rastline do 0°C, vendar takrat zastanejo v rasti. Idealna temperatura za rast in razvoj je od 18-20°C, južnim ekotipom ustrezajo tudi višje temperature.

Rast

Rastna doba konoplje je od 90 do 150 dni, čas dozorevanja pa je odvisen od posamezne sorte, ki je prilagojena različnim klimatskim razmeram. Zgodnje sorte, kot so USO 31, Ferimon 12 in Finola, dozorijo že v treh mesecih, saj so naštete sorte prilagojene severnem podnebju. Nasprotno pa pozne sorte, kot so Futura 75 in Santhica 27, ki so prilagojene za tople in južne klimate, dozorijo na začetku meseca oktobra, njihova rasna doba pa lahko traja tudi od 140 do 150 dni.

Rast konoplje lahko grobo razdelimo na dva dela in sicer na vegetativno dobo in cvetenje/dozorevanje. S setvijo se prične vegetativna doba, ko rastlina intenzivno raste v višino ter razvija liste.

Pričetek cvetenja navadne konoplje se pojavi kot odziv na skrajševanje dneva, čas formiranja cvetov pa je odvisen od sorte (genetskih prilagoditev okolju) in temperaturnih pogojev, katerim je bila rastlina izpostavljena.

Slika zgoraj prikazuje faze rasti industrijske konoplje. Prvi dve ilustraciji prikazujeta kaljenje semen in pričetek rasti, drugi dve prikazujeta vegetativno rast, četrta pričetek cvetenja, peta ženski cvet v polni razvitosti in šesta – konec letnega cikla konoplje z zrelimi semeni.

Pridelovanje konoplje

Časovnica rasti industrijske konoplje

KALITEV od 0 do 4 oz. 9 dni

Do kalitve pride, ko je po setvi doseženih 10 – 15 °C, v 4 do 9 dneh, odvisno od tal in temperature. To je najbolj občutljiva faza rasti.

IMPLANTACIJA (4-9 dni oz. do 3 tedne)

Faza počasne rasti, med katero rastlina prekrije tla. Da bi prišlo do pravilne gostote, so potrebni približno trije tedni. Po koncu te faze rastlina doseže višino približno 25 – 50 cm in ima 3 pare listov.

AKTIVNA RAST (3 tedne do 2 meseca in pol)

Obdobje od konca implantacije do začetka cvetenja. V tem obdobju se oblikujejo bodoči donosi slame in vlaken, v kolikor so seveda zapolnjene potrebe rastline po hranilih in vodi, ki so prav v tem obdobju največje. V tem obdobju obstaja največja občutljivost na polego.

CVETENJE

Pojav prvih cvetov je pri konoplji odvisen predvsem od temperaturnih pogojev, ki so vladali od obdobja kaljenja naprej, od krajšanja dolžine dneva in sorte konoplje. V tem obdobju se začne rast upočasnjevati.

POLN RAZCVET

V fazi, ko se odpirajo zadnji ženski cvetovi, je rastlina močno odvisna od svetlobe. Določena sorta, vzgojena na določenem področju, bo dosegla ta stadij ob točno določenem času, neodvisno od datuma setve ter manj odvisno od vremenskih pogojev.

KONEC CVETENJA

Konec cvetenja je čas, ki ga določa oploditev zadnjih ženskih cvetov in označuje konec rasti. V tem času se določi, kakšen bo končni donos slame in nakazuje na nadaljnje faze dozorevanja slame in semena.

DOZORELOST SEMENA

Seme je zrelo v 40 dneh po polnem razcvetu. Vendar pa je pred žetvijo treba upoštevati vlažnost zrnja, razpoložljivost sušilnic, zaradi česar se lahko spravilo občutno zamakne.

Setev

Za setev konoplje velja:

  • Sejati v osušeno zemljo (presežek vlage je lahko v fazi vzklitja velika ovira, odraža se v obliki slabše, neenakomerne kalitve in večje poraščenosti s travo proti kateri ni ustrezne rešitve),
  • Sejati v ogreto zemljo (priporočljivo je sejati v zemljo, ogreto na minimalno 12 – 14°C),
  • Sejati v globino od 2 do 3 centimetre,
  • Sejati počasi, v poravnano, vendar ne v potlačeno zemljo,
  • Po setvi je priporočljivo njivo povaljati za enakomeren veznik.

Sejemo z žitno sejalnico ali sejalnico za koruzo v vsako ali vsako drugo vrsto. Zgodnja setev kot glavni pridelek: Konopljo sejemo od sredine aprila do konca maja. Strniščna setev kot naknadni pridelek: Konopljo sejemo straniščno po vseh vrstah žita. Možnost setve je do sredine julija, priporočamo pa, da se za straniščni posevek uporabijo pozne sorte konoplje, kot so Futura 75 in Santhica 27. Sejalna norma je odvisna od primarnega proizvoda, ki ga želimo s konopljo pridelati. Tako se sejanje razlikuje, če konopljo pridelujemo za vlakna (slamo), semena ali cvet. Za pridelek vlaken: sejalna norma nad 35 kg semen/ha, medvrstni razmik 15 – 18 cm. Gostota rastlin za pridelavo vlaken je 250 – 300/m2. Za pridelek semen in cvetov (ter vlaken): sejalna norma od 30 do 35 kg semen/ha, medvrstni razmik od 15 do 15 cm v vrsti od 5 do 10cm. Gostota rastlin za pridelavo semen je 100 – 150/m2.

Kolobar

Najboljši način varstva pred pleveli, boleznimi in škodljivci je kolobar in setev zdravega in neokuženega semena. Konoplja uspeva za vsemi poljščinami (okopavine, zrnate stročnice, večletne krmne metuljnice in žita) in je prav tako odličen predposevek drugim poljščinam, saj za konopljo nato bolje uspevajo. PRIMER: 1 do 2 leti koruza, 2 ali 3 leto pravo žito + strniščni dosevek / zrnata stročnica, 3 ali 4 leto konoplja. Plevel, ki lahko povzroči največjo škodo na konoplji: Poletni koren (Orobanchae Ramosa) je rastlina brez klorofila, ki zajeda korenine konoplje in oljne repice. Ta parazit potrebuje konopljo za vzklitje in razvoj. Najprej tvori oranžen gomolj na koreninah, nato pa razvejano steblo z ukrivljenimi cvetovi modro-vijolične barve. Škoda se odraža tako, da rastline odmirajo, gostota se zmanjša in razraščati se začnejo različni pleveli. V primeru, ko poletni koren zgodaj in v resnem obsegu napade konopljo, lahko popolnoma uniči pridelek. Zato se je potrebno izogibati kolobarjenju konoplje – oljna repica.

PRIPRAVA NJIVE IN GNOJENJE

Na jesen se njiva dobro pripravi: globoko oranje, zgodaj spomladi se pobrana, pred setvijo pa se prerahlja:

  • v ilovnato-apnenčasti zemlji zimsko oranje omogoča zadrževanje vode in olajša zmrzovanje zemlje. Pri rahli zemlji se lahko orje tudi spomladi (površinska priprava tal),
  • po zimskem oranju v marcu: površinska obdelava z napravo, ki zemljo zrahlja in pospeši razraščanje glavnih korenin,
  • po zimskem oranju v aprilu: površinska obdelava zemlje z napravo, opremljeno z valjem, ki zemljo zrahlja in površino rahlo poravna.

Na ta način se prepreči izsušitev tal in hkrati pospeši kalitev plevela, ki se ga potem odstrani med pripravo sejalne posteljice. Industrijska konoplja potrebuje za dobro rast nekaj dodanih rastlinskih hranil, vendar je gnojenje manj intenzivno, kot pri pridelavi večine poljščin. Konoplja dobro uspeva v razpoložljivih hranilih:

80 – 100 kg N/ha, 100 kg P2O5/ha in 150 kg K2O/ha (Piotrowski in Carus, 2014).

Gnojenje obdelovalne površine ni potrebno, če je prst dobro založena z makrohranili. Priporočamo, da se opravi analiza tal, saj preveliki odmerki gnojil povzročajo povečano in neenakomerno rast, ki se kaže v poleganju rastlin, obenem pa so nespremenljivi za okolje.

Konvencionalno pridelovanje:

Zelo dobro dušično gnojilo za konopljo je apneni dušik, ki se ga mora zadelati v zemljo nekaj dni pred setvijo (čakalna doba je odvisna od količine uporabljenega dušika). Poleg vira dušika gnojilo deluje tudi pesticidno. Apneni dušik velja za najstarejše umetno gnojilo, ki je naravi še vedno najbolj prijazno. Kmetje se ga izogibajo zaradi višje cene od ostalih dušičnih gnojil. Če gnojimo z mineralnimi gnojili spomladi, jih je potrebno zadelati v tla vsaj 10 dni pred setvijo, da so hranila dostopna mladim rastlinam.

Ekološko pridelovanje:

Konoplja je rastlina, ki je idealna za ekološko pridelovanje, saj je njena rast intenzivna, kar zmanjša oz. prepreči rast plevela, s kolobarjenjem pa preprečujemo pojav bolezni in škodljivcev, tako da tudi ni potrebe po uporabi herbicidov, fungicidov in pesticidov. V ekološkem kmetijstvu je dovoljena uporaba samo dovoljenih gnojil, ki jih najdemo v katalogu dovoljenih sredstev v ekološkem kmetijstvu. Priporočena ekološka gnojila:

  • dobro uležan ali kompostiran hlevski gnoj,
  • kompost,
  • mleta oljna pogača (bučna, konopljina, sončnična, lanena, ogrščična in drugo),
  • ricinusova in neemova pogača (uvoz),
  • peletiran hlevski gnoj,
  • Guano – gnoj netopirjev (trenutno najboljše naravno gnojilo za konopljo).

Prednost uporabe organskih gnojil je, da v zemljo poleg makrohranil, vnesemo tudi mikrohranila. Količina uporabljenega gnojila je odvisna od vrste gnojila ter od razpoložljivosti hranil v zemlji, zato priporočamo analizo zemlje pred uporabo kateregakoli gnojila. Okvirna ocena za porabe organskih gnojil je od 30 do 50 t/ha.

Zalivanje

Konoplja je rastlina, ki zelo dobro prenaša sušo. Če imamo možnost zalivanja/namakanja, pa se količina pridelka slame in / ali semena poveča. Dodatek vode (od 20 do 50 mm/m2) je priporočljiv v obdobju cvetenja in dozorevanja semen, saj se izplen cvetov ali semen poveča.

Oskrba posevka

Mehansko zatiranje plevelov s pletjem pride v poštev le pri redki setvi (za seme), pa še tam ni potrebe, saj konoplja s svojo rastjo zapolni prostor ter s tem prepreči pretirano rast plevela. Če sejemo bolj na redko (manj kot 30kg semen/ha), pa je potrebno okopavanje tal. Posevek je priporočljivo zavarovati z mehanskimi odvračali – problem so ptice, katere rade izkljuvajo posejana semena.

 

Ta spletna stran uporablja piškotke, da vam lahko ponudi boljšo uporabniškoi zkušnjo. Z brskanjem po tej spletni strani se strinjate z našo uporabo piškotkov.